Jer 36 | SloKJV | STEP | Pripetilo se je v četrtem letu Jojakíma, Jošíjevega sina, Judovega kralja, da je ta beseda prišla Jeremiju od Gospoda , rekoč:

Jeremiah 36

36. Poglavje

1 Pripetilo se je v četrtem letu Jojakíma, Jošíjevega sina, Judovega kralja, da je ta beseda prišla Jeremiju od Gospoda, rekoč: 2 „Vzemi zvitek knjige in zapiši vanjo vse besede, ki sem ti jih govoril zoper Izrael in zoper Juda in zoper vse narode, od dneva, ko sem ti spregovoril, od Jošíjevih ^a dni, celo do tega dne. 3 Morda bo Judova hiša prisluhnila vsemu zlu, ki jim ga nameravam storiti, da se bodo lahko vrnili vsak človek iz svoje zle poti, da bi lahko odpustil njihovo krivičnost in njihov greh.“ 4 Potem je Jeremija poklical Nerijájevega sina Baruha in Baruh je iz Jeremijevih ust zapisal vse besede od Gospoda, ki mu jih je povedal, v zvitek knjige. 5 Jeremija je zapovedal Baruhu, rekoč: „Jaz sem zaprt; ne morem iti v Gospodovo hišo. 6 Zato pojdi ti in beri iz zvitka, katerega si zapisal iz mojih ust, besede od Gospoda v ušesa ljudstva, v Gospodovi hiši, na dan posta, in bral jih boš tudi v ušesa vsega Juda, ki pride iz njihovih mest. 7 Morda bodo ^{▼▼bodo…: hebr. bo njihova ponižna prošnja padla.} predstavili svojo ponižno prošnjo pred Gospodom in se bodo vrnili vsak iz svoje zle poti, kajti velika je jeza in razjarjenost, ki jo je Gospod proglasil zoper to ljudstvo.“ 8 Nerijájev sin Baruh je storil glede na vse, kar mu je prerok Jeremija zapovedal, ko je iz knjige bral besede od Gospoda v Gospodovi hiši.

9 Pripetilo se je v petem ^{▼▼[Okoli leta 606 pred Kristusom.]} letu Jojakíma, Jošíjevega sina, Judovega kralja, v devetem mesecu, da so razglasili post pred Gospodom vsemu ljudstvu v Jeruzalemu in vsemu ljudstvu, ki je iz Judovih mest prišlo v Jeruzalem. 10 Potem je Baruh v knjigi bral Jeremijeve besede v Gospodovi hiši, v sobi Gemarjája, Šafánovega sina, pisarja, na višjem dvoru, ob vhodu ^{▼▼vhodu: ali, vratih.
,} ^e novih velikih vrat Gospodove hiše, v ušesa vsega ljudstva.

11 Ko je Mihajá, sin Gemarjája, sin Šafána, iz knjige slišal vse Gospodove besede, 12 § je potem odšel dol v kraljevo hišo, v pisarjevo sobo. Glej, vsi princi so sedeli tam, celó pisar Elišamá in Šemajájev sin Delajája in Ahbórjev sin Elnatána, Šafánov sin Gemarjá in Hananjájev sin Sedekíja in vsi princi. 13 Potem jim je Mihajá naznanil vse besede, ki jih je slišal, ko je Baruh bral knjigo v ušesa ljudstva. 14 Zatorej so vsi princi k Baruhu poslali Jehudíja, sina Netanjája, sina Šelemjája, sina Kušíja, rekoč: „V svojo roko vzemi zvitek, katerega si prebral v ušesa ljudstva in pridi.“ Tako je Nerijájev sin Baruh vzel zvitek v svojo roko in prišel k njim. 15 Rekli so mu: „Usedi se sedaj in preberi to v naša ušesa.“ Tako je Baruh to prebral v njihova ušesa. 16 Pripetilo se je torej, ko so slišali vse besede, da so bili prestrašeni, tako eni kakor drugi in rekli Baruhu: „Zagotovo bomo o vseh teh besedah povedali kralju.“ 17 Baruha pa so vprašali, rekoč: „Sedaj nam povej: ‚Kako si zapisal vse te besede pri njegovih ustih?‘“ 18 Potem jim je Baruh odgovoril: „On mi je vse te besede proglasil s svojimi usti, jaz pa sem jih s črnilom zapisal v knjigo.“ 19 Potem so princi rekli Baruhu: „Pojdi, skrij se, ti in Jeremija. Naj noben človek ne ve kje sta.“

20 Vstopili so h kralju na dvor, toda zvitek so položili v sobo pisarja Elišamá in vse besede povedali kralju v ušesa. 21 Tako je kralj poslal Jehudíja, da prinese zvitek in ta ga je vzel iz sobe pisarja Elišamája. In Jehudí ga je prebral v ušesa kralja in v ušesa vseh princev, ki so stali poleg kralja. 22 Torej kralj je sedel v zimski hiši, v devetem mesecu, in tam je bil ogenj, ki je pred njim gorel na ognjišču. 23 Pripetilo se je, da ko je Jehudí prebral tri ali štiri stolpce, je on to odrezal z nožkom in to vrgel v ogenj, ki je bil na ognjišču, dokler ni bil ves zvitek použit v ognju, ki je bil na ognjišču. 24 Vendar niso bili prestrašeni, niti pretrgali svojih oblek, niti kralj, niti katerikoli izmed njegovih služabnikov, ki so slišali vse te besede. 25 Kljub temu so Elnatán, Delajá in Gemarjá posredovali h kralju, da ne bi zažgal zvitka, toda ni jih hotel poslušati. 26 § Toda kralj je zapovedal Jerahmeélu, sinu Hameleha ^{▼▼Hameleha: ali, od kralja.} in Serajáju, sinu Azriéla in Šelemjájevemu sinu Abdeélu, da primejo pisarja Baruha in preroka Jeremija, toda Gospod ju je skril.

27 Potem ^{▼▼[Okoli leta 605 pred Kristusom.]} je Jeremiju prišla beseda od Gospoda, potem ko je kralj sežgal zvitek in besede, ki jih je Baruh zapisal pri Jeremijevih ustih, rekoč: 28 „Ponovno si vzemi drug zvitek in nanj zapiši vse prejšnje besede, ki so bile na prvem zvitku, katerega je Judov kralj Jojakím sežgal. 29 Judovemu kralju Jojakímu pa boš rekel: ‚Tako govori Gospod: ‚Ti si sežgal ta zvitek, rekoč: ‚Zakaj si pisal tja noter, rekoč: ‚Babilonski kralj bo zagotovo prišel in uničil to deželo in bo povzročil, da sta od tam odvzeta človek in žival?‘‘ 30 Zato tako govori Gospod o Judovem kralju Jojakímu: ‚Nikogar ne bo imel, da sedi na Davidovem prestolu, in njegovo truplo bo vrženo ^h ven, podnevi v vročino in ponoči v zmrzal. 31 Kaznoval ^{▼▼Kaznoval: hebr. Obiskal.} ga bom, njegovo seme in njegove služabnike zaradi njihove krivičnosti in jaz bom privedel nadnje, nad prebivalce Jeruzalema in nad Judove može, vse zlo, katerega sem proglasil zoper njih; toda niso mi prisluhnili.‘“

32 Potem je Jeremija vzel drug zvitek in ga izročil pisarju Baruhu, Nerijájevemu sinu, ki je iz Jeremijevih ust nanj zapisal vse besede iz knjige, ki jo je Judov kralj Jojakím sežgal v ognju. Poleg teh so jim bile dodane mnoge druge podobne ^{▼▼podobne…: hebr. besede kakor one.} besede.